…to si piši za uho … smo si na turobno četrtkovo jutro prepevali otroci iz skupin Lučke in Zvončki. Z željo, da bi vreme zdržalo, smo se polni pričakovanj odpravili v Kekčevo deželo. V Kranjski Gori nas je pričakal »Bedanc bus«, ki nas je po skrivni poti odpeljal do Kekčeve dežele. Vodič je otroke opozoril, da če srečajo Bedanca, naj ga le prijazno pozdravijo, če pa le ne bo tako prijazen, ga odženejo tako, da oponašajo sovo (hu-hu, hu-hu) te se namreč še vedno zelo boji.
Pogumni otroci so rešili Mojco iz Bedančeve koče, pomagali Brinceljnu, Bedancu zastavili kar nekaj zanimivih vprašanj, na katere so dobili duhovite odgovore, na koncu pa so ga pregnali visoko v gore, ko jim je želel ponagajati. Uspešno smo se izognili vsem Bedančevim pastem. Mojca nam je pokazala varno pot do Kekca, ki nas je skozi skrivni rov odpeljal do svoje koče in nam pokazal skrivnost.
Ob prepevanju Kekčeve pesmi in spremstvu koz smo se skupaj s Kekcem sprehodili do koče tete Pehte, ki nas je pogostila z zeliščnim čajem in pecivom, ki sta nam dala novih moči. Kekec pa nas je zabaval s svojimi hudomušnimi zgodbami.
Ta dan ni manjkalo zabave, smeha in petja ter niti prelepe narave in toplega božanja sonca. Srečno, Kekec!